23._MAISTROVI_DNEVI_NA_ZAVRHU2V petek, 28. novembra, so v kulturnem domu na Zavrhu potekale 23. Maistrove prireditve, ki jih vsako leto organizira občina Lenart in turistično društvo Rudolf Maister Vojanov Zavrh.Letos so organizatorji pripravili okroglo mizo z naslovom "General Rudolf Maister devetdeset lep po prevratnih časih 1918/1919 v Mariboru in v Slovenskih goricah.

Na njej so sodelovali prof. Lojze Penič, prof. Aleš Arih in dr. Marjan Toš.Letos mineva devetdeset let od Maistrovih pogumnih in odločilnih dejanj, ki jih je slovenski general opravil v Mariboru, na slovenskem Štajerskem in v bojih na Koroškem. Sodelujoči na okrogli mizi so spregovorili o pogumnih Maistrovih potezah v Mariboru v povezavi s Slovenskimi goricami, kjer so Maistra odločno podprli, saj je bil že 3. novembra 1918 v poslopju lenarške ljudske šole ustanovljen Narodni svet za trg Sveti Lenart. Zanimiv je podatek je tudi, da je občinski sluga Vinko Gorjup prvič prebral oglase v slovenskem jeziku 4. novembra 1918. V noči iz 7. na 8. november je iz Lenarta zbežal načelnik orožniške postaje Franc Jurše."10. novembra 1918 je bilo pri Lenartu cerkveno slavje, na katerega je župnik Josip Janžekovič povabil slovenske razumnike in v napitnici med drugim izrazil željo, da bi se med Slovenci v Lenartu končali spori, da tudi strankarska pripadnost ne bi preveč ločevala in da bi vsi skupaj složno delovali v dobrobit novonastajajoče države. Ob tej priložnosti je bil izrečen javni apel, da naj se pozabijo vsa nasprotovanja med dr. Milanom Goriškom in notarjem Franom Štupico. 13. novembra 1918 se je v Lenart vrnil dr. Milan Gorišek in prevzel vodenje Narodnega sveta. Poveljeval je tudi vojaki enoti, nastanjeni v telovadnici ljudske šole. Njegova navzočnost in velika avtoriteta sta pripomogli k urejenosti javnega življenja v trgu. Med lenarškimi tržani je bilo v tem času precej strahu zaradi vse večjega števila vojakov ( predvsem konjenikov ), ki so se skozi Lenart umikali proti Madžarski in Avstriji. Ljudje so se bali ropov, požiganja in umorov. A strah je bil povsem odveč, saj so se vojaki urejeno vračali skozi trg, tako da ni prišlo ne do ropanja in ne do nasilja nad domačini. Občasno so vojaki v Lenartu celo prenočili, prodajali so konje in se v smeri proti Sveti Trojici umikali naprej proti domu. 17. novembra 1918 je dr. Milan Gorišek z oddelkom oboroženih vojakov odšel v prostore občinskega urada in zahteval od nemškega župana Henrika Sollaga, da preda posle regentu Radoslavu Kopiču, lenarškemu nadučitelju. Od tam so odšli pred poslopje okrajnega sodišča in davkarije, da bi odstranili grbe z avstrijskimi orli. Vsi, razen grba na sodišču, so imeli samo nemške napise. A vojaki niso imeli veliko dela, saj je predstojnik sodišča dr. Josip Kranvogel odstranil grb že prejšnji večer, ponoči pa ga je skril še davčni sluga Andrej Krepek. Tako je ostal samo še grb z avstrijskim orlom in nemškim napisom nad finančnim uradom, kot zadnji ostanek avstro-ogrske oblasti pri Lenartu. A so tudi tega sneli in to celo tako nesrečno, da je padel na tla in se razbil. 19. novembra 1918 so odstranili nemškega poštarja Antona Serapina in to na zelo miren način. Poštni urad pri Sv. Lenartu je prevzel Franc Krajnc. 20. novembra 1918 je na zvoniku lenarške cerkve zaplapolala mogočna slovenska trobojnica in oznanila, da je trg Sv. Lenart v slovenskih rokah," je na okrogli mizi na Zavrhu dejal dr. Marjan Toš in svoj nastop zaključil: "Navdušenje nad ustanovitvijo nove države, Kraljevine SHS, je v Slovenskih goricah hitro splahnelo. Tudi ob samem prevratu po zlomu Avstro-Ogrske navdušenje nad spremembami v Slovenskih goricah ni bilo povsod enako. Marsikje je bilo čutiti celo veliko apatičnosti. Znani kronist lenarškega dogajanja, sodni starešina dr. Ožbalt Ilaunig, je v svojih zapisih o dogajanju ob koncu prve svetovne vojne pri Lenartu celo pribeležil, »da je bila sreča, da tu ni prišlo do plebiscita- Slovenske gorice bile bi izgubljene kakor divni Korotan«".Za kulturni program so poskrbeli Žan Trobas, Monika Heričko, Silvo Safran in vokalni trio Samson. Zbrane so pozdravili tudi predsednica KS Voličina Dragica Bezjak, podžupanja občine Lenart Marija Zlodej in poveljnik 72. brigade Slovenske vojske podpolkovnik Ernest Anželj. Vsi pa so izpostavili vlogo in pomen generala Maistra v teh prevratnih časih v povezavi s sedanjostjo, ko je treba domoljubje še kako krepiti. Praznovanje je obogatil še direktor ptujskega Pokrajinskega muzeja Aleš Arih, ki je pripravil pregledno razstavo "General Maister in njegov čas.Slovesnosti so se zraven domačinov udeležili še številni ugledni gostje, med njimi tudi Sonja Maister, Katica Lešnik ali Maistrova Katica, ki se Rudolfa Maistra še spominja, visoki predstavniki Slovenske vojske, veteranskih organizacij, lenarškega Društva generala Maistra in številni drugi.