IMG_1780V petek, 22. novembra so v Zavrhu potekale 28. Maistrove prireditve. Venec h kipu generala Maistra  so položili župan Janez Kramberger,  major Jožef Grabušnik, namestnik poveljnika 74. pehotnega polka SV in podžupan Franci Ornik. V kulturnem programu so nastopili: Vokalni kvintet Završki fantje, Slovenskogoriški glasovi, Karin Petko, Nuša Ornik in Jerneja Breznik ter Andrej Polič.

Dr. Marjan Toš je predstavil življenje in delo Jožefa Janžekoviča - lenarškega dekana, slovenskega rodoljuba in Maistrovega podpornika. Major Jožef Grabušnik je v govoru primerjal  zgodovinske in prelomne dogodke iz leta 1918 in 1991. Župan mag. Janez Kramberger je svoj govor posvetil Maistrovi ženi, in je dejal:

Veliko je bilo zapisanega  in povedanega o Rudolfu Maistru Vojanovu, vojaku, pesniku, slikarju in o ljudeh, ki so živeli v njegovem času, mu pomagali, nekateri pa so ga tudi ovirali pri njegovih ciljih in prizadevanjih.
Slišali smo pesem o Marici Stergar, Ljubljančanki, ki ji je Maister posvetil veliko pesmi in je leta 1905 postala njegova žena. Malo je v javnosti znanega o Maistrovi  ženi, ki  ga je podpirala, mu pomagala, vendar ni  nastopala v javnosti.

Marica, Marija Maister je bila hčerka dr. Stanka Stergarja. Imela je, za tiste čase, dobro izobrazbo, saj je v Ljubljani končala Višjo dekliško šolo, poleg slovenščine je govorila tudi nemški in francoski jezik. Leta 1919, ko se je general Maister pogajal z delegati antante za severno mejo, je bila prevajalka za francoski jezik.

Marija Maister  je bila ustanoviteljica in  predsednica Slovenskega ženskega društva v Mariboru, leta 1918.  V Ljudski univerzi je bila aktivna v francoskem krožku. Slovensko žensko društvo v Mariboru, ki ga je dolga leta uspešno vodila, je bilo za slovenstvo velikega pomena. Dejavni so bili na socialnem, kulturnem in narodnoobrambnerm področju. Posebno skrb so društvenice posvečale obmejnim šolam, ki so jih finančno podpirale. Ustanovile so dnevno otroško zavetišče, urejale letovanja otrok in so zbrale denar  za počitniške domove na Šmartnem na Pohorju in v Bakarju, ob morju.
Članice društvenega odbora so bile žene industrialcev, finančno so pomagale samohranilkam in jim pomagale najti zaposlitev. Iz zbranih dotacij so štipendirale študentke. Močno so se angažirale za volilno pravico žensk in so  k sodelovanju pritegnile mlade intelektualke.

Marija Maister se je udeležila mednarodnega ženskega kongresa v Dubrovniku. Za kongres Lige narodov v Ženevi, leta 1936, je pripravila predavanje z naslovom Izenačevanje moških in ženskih pravic.
Aprila 1937 je v Mariboru zasedal ženski parlament-občni zbor banovinske sekcije Jugoslovanske ženske zveze.
Marija Maister je sodelovala v  francoskem krožku, katerega ustanovitev je začela pripravljati leta 1921. Za odlično vodenje in delo pri širjenju znanja francoščine in krepitvi kulturnih vezi med slovenskim in francoskim narodom je prejela francosko odlikovanje, ki ji ga je  izročil francoski konzul v Ljubljani. Umrla je leta 1938, stara 53 let, pokopana je na pobreškem pokopališču, poleg moža Rudolfa Maistra.

V pesmi V spominsko knjigo je Maister svoji ženi Marici zapisal:
>Jaz pred tabo morda grem počivat,
truden - v črne ruše mir.
Ti pa Mara preživela sama svoj življenjski  tihi boš večer.
Mara, takrat čitaj moje pesmi, saj srce mi gorko v njih živi,
Ki le zate je čutilo,
Mara, ki si vse mu bila, Mara, ti.

Aleš Arih se je dr. Marjanu Tošu zahvalil za dosedanje raziskovalo delo na Maistrovih prireditvah, saj je dr. Toš s predavanjem o dekanu Janžekoviču zaključil  niz predavanj o Maistrovih sodobnikih.