Izbor 25-ih fotografij iz fondov Muzeja novejše zgodovine Slovenije
AVLA JOŽETA HUDALESA V PROSTORIH OBČINE LENART
Podobe iz izbranih fotografskih fondov Muzeja novejše zgodovine Slovenije prikazujejo otroke in njihov vsakdan od obdobja med obema svetovnima vojnama pa vse do začetka 90. let prejšnjega stoletja. Fotografiranje je od postavljanja otroka v ateljeju do današnjega fotografiranja ujetih spontanih trenutkov, prehodilo pot celega stoletja. To je bil čas, poln političnih, družbenih in kulturnih sprememb, ki so seveda vplivale tudi na fotografske tehnike in prakse. Če bi znal povedati zgodbo z besedami, mi ne bi bilo treba vleči s seboj fotoaparata, je nekoč povedal začetnik dokumentarne fotografije Lewis Hine. Različna razpoloženja, ki se kažejo na obrazih otrok, videz njihovih oblek, igrače, podobe okolja, v katerem so živeli; fotografije na razstavi Lučke prihodnosti: Otroci na fotografijah 20. stoletja ilustrirajo preteklost otroštva predšolskih otrok.
Ko so fotoreporterja Edija Šelhausa vprašali, kaj najraje fotografira, je odgovoril, da otroke in živali, saj »posnetki otrok in živali ne morejo biti drugačni kot naravni«. Nace Bizilj, fotograf časopisa Dnevnik, se je najbolj »razveselil otroka, ki ni poslušal svojih staršev, segel v torto, jo začel jesti«, saj je takrat lahko naredil najbolj spontane posnetke.
Iz bogatega arhiva Muzeja novejše zgodovine Slovenije smo z razstavo Lučke prihodnosti: Otroci na fotografijah 20. stoletja izbirali med posnetki, ki ilustrirajo otroštvo predšolskih otrok. V ožjem izboru so tisti motivi, ki v ospredje postavljajo otroka kot osrednjo figuro, v želji, da izbrana fotografija pokaže dokumentarno vrednost.
Z razstavo predstavljamo izbor fotografij raznih muzejskih fondov iz različnih časovnih obdobij, hkrati pa smo želeli prikazati fotografsko ustvarjanje čim več različnih avtorjev. Na razstavi po časovnici tečejo fotografske podobe Petra Lampiča, Franceta Cerarja, Mirka Japlja, Edija Šelhausa, Boža Štajerja, Petra Kocjančiča, Jožeta Mallyja, Marjana Pfeiferja, Vlastje Simončiča, Miloša Švabića, Toneta Stojka, Marjana Cigliča, Miška Kranjca in Naceta Bizilja.
Prva fotografija nas popelje v trideseta leta 20. stoletja, ko so fotografije nastajale v ateljejih. Otroci v objektivu Petra Lampiča so po navadi resni, včasih rahlo nasmejani pa tudi zamišljeni, le redko prestrašeni. Vprašanje je, kako se je otrok počutil pred fotografskim objektivom, ko mu je bilo rečeno, naj pri miru sedi ali stoji, pogled pa upira v določeno točko. Vsekakor pa na njihovih obrazih ni znakov obupa ali joka, ki se pojavi, če jih fotograf predolgo namešča, obrača, ali jim popravlja držo. Skoraj vsi otroci, stari manj kot eno leto, so fotografirani na ovčjih kožuhih, po navadi oblečeni v spodnjo majico in hlačke. Večje je fotograf postavil ob mizico, jih posadil na stol ali klop. Nekatere je pri fotografiranju zamotila pisana žoga, drugim delajo družbo konjički, medvedki, punčke,… Ideal je bila realistična fotografija, v skladu s tedanjimi nazori, čim bolj zvesta naravni predlogi.
V času me obema svetovnima vojnama so željo po senzacijah zadovoljevale tedanje ilustrirane revije, ki so prikazovale že prve reportažne posnetke, v tridesetih pa so socialni nemiri narekovali zanimanje za fotografijo kot dokument in dokaz. Ko je 25. decembra 1924 začela izhajati tedenska priloga Slovenca Ilustrirani Slovenec, je bil to zametek prve s fotografijami ilustrirane revije pri nas.
Fotografij predšolskih otrok iz tega obdobja v tem fotografskem fondu ni veliko. Že v obdobju med obema svetovnima vojnama je fotografiral amaterski fotograf France Cerar iz Lukovice, katerega zapuščina obsega 270 posnetkov na steklene plošče, 420 fotografij ter okoli 200 ohranjenih negativov različnih formatov. Njegov opus ponuja uvid v družinsko življenje in prisrčne momente z otroki.
Začetek druge svetovne vojne je spremenil vlogo fotografije, saj je postala zapisovalka in s tem dokument o okoliščinah in grozodejstvih spopada. Fotograf postane pripovedovalec, njegova fotografija pa pripoved. Takšna je fotografija majhne deklice Marice s psom, ki jo je fotografiral Edi Šelhaus na ruševinah njenega doma v Papežih.
Edi Šelhaus, Čoro Škodlar, Alfred Kos, Stane Viršek, France Cerar in Milan Štok so najvidnejši poklicni fotografi oziroma člani fotosekcij pri posameznih partizanskih enotah. Večkrat se zazdi, da so (poklicni ali amaterski) fotografi med drugo svetovno vojno ujeli v fotoaparat otroke kot tisti motiv, ki so ga posneli zase, za svoje lastno veselje, lahko bi rekli -za dušo.
Druga svetovna vojna je torej v svojo mrežo vpletla tudi otroke;namenoma so izbrane fotografske podobe tako, da prikazujejo različna družinska okolja otrok med vojno vihro.
Odmevi avtorskih hotenj po uveljavitvi fotografiranja kot umetniškega izraza so bili nekaj let po drugi svetovni vojni še precej opazni, čeprav so povojni avtorji že kmalu začeli reagirati na aktualnejše evropske in svetovne tokove in vsaj s posameznimi fotografijami nakazali, da so dovzetni tudi za drugačno miselnost. Med publikacijami, ki so še zlasti cenile fotografske prispevke in spodbujale reportersko dejavnost, je prednjačila revija Tovariš. Za njo je med letoma 1946 in 1957 kot fotoreporter delal Vlastja Simončič. Izbor dveh njegovih fotografi s »poletno« motiviko ni naključen, saj fotografij s to tematiko vse do petdesetih ni veliko, vsaj takšnih ne, ki bi prikazovale brezskrbno igro v vodi.
Pri pregledu časopisa Tovariš ugotovimo, da je le malo naslovnic, na kateri so upodobljeni otroci. Ustavimo se pri fotografiji deklice na leseni igrači, ki je bila objavljena 28. maja 1951. Iz Tovariša izvemo, da je igrača na velesejmu v Parizu zbujala zanimanje obiskovalcev kot priročna otroška igrača. Ta kratka predstavitev je nagovarjala starše k nakupu in tako kratko fotoreportažo spremenila v reklamo za, po mnenju časopisa, odlično igračo. Avtor fotografije je Marjan Pfeifer.
Marjan Ciglič je bil v letih 1958-1998 fotoreporter dnevnika Dnevnik in tednika Nedeljski dnevnik, tako da je po službeni dolžnosti spremljal različne vsakdanje dogodke. Ni bil le fotograf po službeni dolžnosti, temveč je zaradi svoje človeške širine, razgledanosti in zanimanja s seboj vedno nosil fotoaparat.
Posebnost Cigličevega fotografskega opusa je v tem, da je na filmski trak ujel številne preproste ljudi in na videz nepomembne dogodke iz vsakdanjega življenja, ki jih uradna zgodovina ni zabeležila, so pa dragocen dokument časa. Otroci v objektivu Marjana Cigliča premorejo vse razpoloženjske izraze.
V sedemdesetih letih je poleg mariborskega kroga na spremenjeno pojmovanje fotografskega medija močno vplivalo dogajanje okrog Fotogrupe ŠOLT, ki je združevala domala vse tedanje ustvarjalne potenciale. Iz iskateljskega vzdušja je izšel tudi Tone Stojko, ki se je preizkusil in potrdil tako v reporterski kot avtorski fotografiji. V obeh je razprl številne nekonvencionalne in od norm odstopajoče poglede. Njegovo reportersko in uredniško delovanje pri reviji Mladina je v veliki meri pripomoglo k uveljavitvi drugačne vloge slikovnega gradiva v tiskanih publikacijah. Fotografija matere z dojenčkom iz Haloz je bila posneta ob »ekspediciji« kakih dvajset slovenskih pisateljev in publicistov z namenom ubeseditve in upodobitve razmer doživete revščine na tem območju.
Ob bok velikim fotografom postavljamo tudi nekdanjega fotoreporterja in urednika fotografije pri časopisni hiši Dnevnik, Naceta Bizilja.
V 20. stoletju je prevladoval koncept otroštva kot edinstvenega in posebnega obdobja. Pojavljala so se spoznanja o družinski in institucionalni vzgoji ter to, da so otroci »naša skupna prihodnost«. Fotografije vedno kažejo košček spomina, del preteklosti, kažejo na to, da je nekaj nekoč obstajalo in da je to prikaz neke realnosti.
V se fotografije so črno bele. Izbrane fotografije imajo moč, saj so podobe (ali posnetki) sveta. Vsaka je že sama po sebi sled osebnega videnja človeka, ki fotografira, in v napoto prvotni funkciji, ki jo zahtevamo od fotografije: da dokumentira, diagnosticira, obvešča ter da nas napeljuje razmišljanju.
Razstava bo na ogled do začetka junija 2014.
Povzeto iz razstavnega kataloga.
AVTORICA: KATARINA JURJAVČIČ

POVEZAVA DO FOTOGRAFIJ - KLIK

Zadnjič posodobljeno (Sreda, 03 December 2014 08:27)