Občina Lenart je v letu 2021 začela z gradnjo nove centralne čistilne naprave, na katero bo oziroma je priključeno celotno mestno naselje Lenart. V letu 1990 je bila zgrajena prva čistilna naprava, ki je čistila odpadne vode za zahodni del Lenarta in iz katerega so se pred gradnjo vse očiščene odpadne vode izlivale v obrobni jarek ob strugi Globovnice.
Za vzhodni del naselja Lenart je bila v letu 2005 postavljena čistilna naprava, ki pa nikoli ni ustrezno delovala. Naprava je delovala z učinkom čiščenja okrog 30 %. Zaradi navedenega je občina pristopila k celoviti rešitvi čiščenja odpadnih vod v mestu Lenarta.
Tako smo v letih 2019 in 2020 na podlagi projektov pridobili gradbena dovoljenja ter po pridobitvi soglasja državnih organov o sofinanciranju investicije začeli s postopki oddaje del. Ker je bil projekt širše zasnovan kot samo čistilna naprava, smo projekt razdelili na štiri sklope in ga povezali v celoto. Z razdelitvijo projekta na sklope sta nas vodili racionalnost in hitrost izvedbe, saj smo s tem pridobili nižje cene in pospešili izvedbo del. Sklopi so obsegali gradnjo čistilne naprave, sprejemno fekalno postajo s tlačnim vodom in dvema prečrpališčema, izgradnjo kanalizacije z redukcijskim bazenom v Kidričevi ulici in tehnični objekt na lokaciji čistilne naprave. Skupna ocenjena vrednost je bila 4.569.277,60 EUR brez DDV. Po prvem razpisu smo pridobili ponudbe, ki so presegale predvidena sredstva, zato smo s ponudniki nadaljevali pogajanja po konkurenčnem postopku in pridobili vrednost v višini 4.678.387,50 EUR. S takšnim zneskom smo sklenili tudi pogodbo z dvema izvajalcema.
Na začetku novembra smo vsa dela zaključili in pridobili uporabna dovoljenja, sama čistilna naprava pa je še vedno v poskusnem obratovanju do 1. decembra 2023.
Vsa dela so bila izvedena za vrednost 4.633.468,90 EUR. Zaradi izrednih podražitev gradenj je bil izvajalec del upravičen do povišanj cen v višini 221.532,18 EUR. Povišanje cen se prizna samo v primeru, ko celotna pogodbena vrednost zaradi cen vgrajenih materialov znaša nad  10 %, in je upravičeno le za vrednost, ki presega 10 %, do 10 % pa krije povišanje izvajalec del.
Na to napravo je priključenih več kot 4200 ljudi in vsa industrijska cona
Nova čistilna naprava Lenart je namenjena za čiščenje odpadnih komunalnih vod celotnega mesta Lenart s celotno industrijsko cono, naselja Radehova, v nadaljevanju pa tudi naselja Lormanje. Centralna čistilna naprava Lenart (CČN) omogoča sprejemanje grezničnih gošč za celotno občino Lenart in sprejemanje mulja iz manjših čistilnih naprav na celotnem področju občine.
Del mesta Lenart (vzhodni del in sam center) ima zgrajeno mešano kanalizacijsko omrežje, zato na CČN dotekajo mešane komunalne odpadne vode, zaradi česa smo na začetku Kidričeve cesti zgradili redukcijski bazen, ki omogoča prelivanje meteornih vod in s tem razbremenjuje CČN. Ta sistem razbremenjevanja v primeru večjega dežja razbremenjuje vode, umazani val, pa se »lovi« v cevnem zadrževalnem bazenu, ki je istočasno izveden kot »kolektor« med razbremenilnikom in vhodnim črpališčem 1 CČN. Dotok iz »kolektorja« v črpališče 1 se regulira s pomočjo zaporne nastavljive lopute.
Zahodni del mesta je rešen povsem na novo. Tako se je opustila obstoječa čistilna naprava Globovnica in na njeni lokaciji smo na novo zgradili sprejemno fekalno postajo, na katero se dovažajo greznične vsebine in mulj iz malih čistilnih naprav ter se skupaj z vodami zahodnega dela mesta prečrpajo na novo čistilno napravo. Na lokaciji fekalne postaje je črpališče 1, ki črpa vodo na črpališče 2 v Ribiški ulici, od tu pa v smeri Radehove, kjer se izlije v obstoječo kanalizacijo in od tam skupaj s fekalnimi vodami dela Radehove na čistilno napravo v Lenartu.
S tem projektom zaključujemo enega od večjih projektov v Lenartu, saj je vrednost projekta skupaj z DDV skoraj 6.000.000 EUR. Naložbo sta sofinancirala Evropska unija in Republika Slovenija. Projekt je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in pričakujemo poplačila v višini 4.488.000 EUR do sredine leta 2023.
Čiščenje vod ima za posledico tudi visoke obratovalne stroške in te stroške pokrivajo uporabniki storitev, kar bo imelo za posledico tudi dvig cen odvajanja in čiščenja odpadnih vod za uporabnike.

V petek, 10. februarja, je lenarški kulturni dom objela slovenska beseda in glasba. Osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku so soustvarili številni mladi glasbeniki in pevci, recitale vložke pa je izpeljal Miroslav Mauko. Slavnostna govornica je bila ravnateljica Celjske Mohorjeve založbe dr. Tanja Ozvatič, ki je na piedestal postavila slovensko pisano besedo, branje in kulturo, ki »želi biti nekaj najbolj žlahtnega, kar človek dela.« V svojem nagovoru se je dotaknila tudi dostopnosti do knjig, ki so nam dandanes tako rekoč dostopne na vsakem koraku, a da na žalost bralna pismenost med Slovenci upada. Proslave so je udeležil tudi župan mag. Kramberger s podžupanoma Francijem Ornikom in Gregorjem Radoha in v.d. direktorica Mojca Guzej.
Proslavo je otvorila Vanja Fekonja s slovensko himno ob klavirski spremljavi. Bogat kulturni program je povezoval Miroslav Mauko, predsednik KD Delavec Lenart, ki že mnogo let pripravlja odlične in kvalitetne kulturne vsebine. Ena izmed najbolj prepoznavnih je zagotovo uprizoritev tragične ljubezenske zgodbe Agate in Friderika, kjer je dogajanje postavljeno v Slovenske gorice, znameniti grad Hrastovec in njegovo okolico. dr. Tanja Ozvatič se je v svojem uvodnem nagovoru dotaknila torkove državne slovesnosti, recitala ob koncu proslave, ko so se na televizijskih zaslonih odvrtele odjavne špice, kjer je izrazila svoje pomisleke: »Kultura je vse, kar živimo in kako živimo. A ne morem mimo očitnega. Pa je bilo to tudi kulturno? Kulturi atributi provokacije, oporekanja in samovolje ne pritičejo. Kultura ne more razdirati in prevračati, mora presegati. Govorimo namreč tudi o poslovni kulturi, politični kulturi, o kulturnem vedenju pri mizi ali v gledališču. Svobodna volja posameznika mora trčiti ob meje družbeno spremenljivega in dopustnega, da lahko govorimo o kulturnem sobivanju in demokratični družbi. Ob praznovanju slovenske kulture je izpostavila tudi pomen branja in kulture, saj le-ta »želi biti nekaj najbolj žlahtnega, kar človek dela. Umetnost je nekaj, kar doživljamo. To, kar živimo pa je naša kultura. Prva in najstarejša založba Celjska Mohorjeva založba je živ dokaz.«

Bralna pismenost upada in to je zaskrbljujoče

Dr. Ozvatičeva je predstavila tudi blaginjo, ki jo je občutiti na področju založništva, saj so nam knjige v slovenskem jeziku tako rekoč na voljo na vsakem koraku. »V Sloveniji letno izide več kot 5000 knjig in po količini izdanih knjig na število prebivalcev smo v svetovnem vrhu. Vse nam je na dosegu roke. Časi blaginje bi torej lahko rekli, kar se tiče dostopnosti slovenske knjige in kulture nasploh. Pa vendar vse raziskave kažejo, da polovica Slovencev na leto ne prebere nobene knjige. Zadovoljimo se z dnevnimi spletnimi novicami in v vse manjši meri s časopisi. Posledično razumljivo raziskave opozarjajo na upad bralne pismenosti med Slovenci,« pojasnjuje zaskrbljeno, a hkrati pohvali pestro dogajanje v naši lenarški knjižnici.

Kdor bere, živi mnogo življenj

Slavnostna govornica je v nagovoru podčrtala tudi, da je branje najuspešnejše prizadevanje, kako biti srečen. »Človek namreč postane del tega, kar je prebral. Vse, kar prebereš, postane del tebe. Branje širi obzorja, oblikuje naša notranja stališča, nas izziva, da se do prebranega opredelimo in oblikujemo svoj nazor na podlagi lastnih presoj. Knjiga zahteva čas in nas uči tudi potrpežljivosti. V njej se soočimo s težavami, strahovi, razvijamo empatijo in se učimo življenjskih pravil. Glasno branje z otroki je eden najlepših priložnosti za vzpostavitev čustvene varnosti in osebnega zaupanja. Z branjem ne le obračamo strani, ne beremo le besed, s knjigo držimo v rokah sanje, upanje in vsa znanja tega sveta. Tudi zame je najlepši kraj na svetu med platnicami dobre knjige. No, takoj za Slovenskimi goricami,« je z nasmehom zaključila in v dvorani požela sladki nasmeh, saj ima slovenskogoriške korenine.

Doktorica sociologije se je z mislijo grškega zgodovinarja dotaknila tudi časa, v katerem živimo: kultura je namreč v času blaginje okras, lahko bi rekli privilegij vedenja in razkošja. In tudi zatočišče v stiski. »Naj naši različni pogledi ne kalijo naše enotnosti o oblikovanju slovenske in kulturne zavesti. Naj dnevno agendo oblikuje to, kar nas združuje. In naj bo vsak dan praznik življenja in življenje vsak dan praznovanje kulture. In še eno je gotovo: prva slovenska založba bo ostala Slovensko-Slomškov branik kulture, tradicije in Slovenstva. Gradila bo na izrednih zaslugah naših prednikov in temeljih naše kulture s spoštovanjem do lepega, dobrega in do tradicije iz katere je v sodobnosti mogoče črpati sveže in navdihujoče bogastvo navdiha mladih rodov slovenskih pesnikov in pisateljev,« je svoj nagovor zaključila dr. Tanja Ozvatič.

Kulturni program so soustvarjali številni mladi pevci in glasbeniki: Špela Brumen in Aleksander Živko, Neža in Robert Ožinger, Pihalni kvintet Pulz, Mladinski pevski zbor OŠ Lenart, učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart: Matic Veronik, Katja Smonkar, Lucija Vinter, Tai Kmetič, Zala Čuček Rojs, Slavica Kurbus, Ela Črešnar in OŠ Voličina.

V četrtek, 9. februarja, so se lenarški svetniki in svetnice sestali na 2. redni seji. Po pregledu zapisnika in sprejemu dnevnega reda je župan mag. Janez Kramberger podal poročilo o delu.
Povedal je, da je gradnja centralne čistilne naprave v Lenartu zaključena in je na njo priklopljenih 4.200 ljudi in industrijska cona. Čistilna naprava je v poskusnem izobraževanju do 1. decembra letos. Na Zavrhu je bila obnovljena cimprača v katero bodo nazaj namestili pohištvo, kar bi naj zaključili do 1. maja letos. V občini nadaljujejo tudi z izgradnjo kolesarskih povezav. Trenutno se kolesarske povezave gradijo proti Jurovskem Dolu, proti Voličini in Benediktu. Gradnja se bo začela tudi proti Sveti Ani. Za traso proti Sveti Trojici so izvedli ponovni razpis, prispele so nekolika višje ponudbe, pred izborom bodo opravili pogajanja. Podpisana je pogodba za nadgradnjo stavbe Zdravstvenega doma Lenart, katere investicija znaša nekaj več kot 1,9 milijona evra. Z deli bodo pričeli 13. marca s katerimi bi naj zaključili do konca septembra letos. Pri gradnji mostu na Velki, katere investicija znaša 1,4 milijona, je prišlo do manjših zapletov. Po besedah župana odgovorni na Direkciji za infrastrukturo zagotavljajo, da bodo dela zaključene do 7. junija letos.
Župan je še svetnike in svetnice seznanil s potekom sprejemanja Občinskega prostorskega načrta (OPN) za katerega imajo dopolnjen osnutek in okoljsko poročilo. Pri sprejemanju potekajo še usklajevanja glede gnezdišča redke črne štorklje in obvoznica se tudi zelo približa habitatu z žabami. Župan meni, da bo v roku meseca dni možna javna razgrnitev in da bo omenjeni akt v poletju v obravnavi na občinskem svetu. Župan je svetnikom tudi zagotovil, da bodo predlog dobili pred javno obravnavo. Ob koncu je svetnike povabil še na proslavo ob kulturnem prazniku.
Pri pobudah in vprašanjih je svetnik Maksimiljan Šuman župana pozval, da se čim prej pošlje svetnikom predlog OPN-a, saj ga morajo pred sprejetjem proučiti.
V nadaljevanju seje so se svetniki v prvem branju lotili sprejemanja letošnjega proračuna, ki znaša nekaj več kot 17 milijonov evrov, kar pomeni, da so uspešni pri črpanju evropskih in državnih sredstev. Zaradi zamika sofinanciranj s strani države je v letošnjem proračunu občine predvideno zadolževanje v višini tri milijone evrov.
Občina Lenart v preteklosti ni imele urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda, zato te storitve tudi ni zaračunavala občanom. Sedaj je odvajanje in čiščenje odpadnih voda urejeno z novo čistilno napravo v Lenartu in s čistilno napravo v Voličini ter Močni. Za ostalo območje občine pa bodo redno čistili greznice in male čistilne naprave ter redno odvažali (vsake tri leta) greznične gošče in blato iz malih čistilnih naprav. Za občane bo to pomenilo povišanje položnice, saj so svetniki sprejeli naslednje cene, in sicer:
- odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v višini 0,311 €/m3,
- čiščenje komunalne odpadne vode v višini 0,756 €/m3,
- omrežnina odvajanja komunalne odpadne vode za DN ≤ 20 faktor 1 znaša 2,67 €/mes,
- omrežnina čiščenje komunalne odpadne vode za DN ≤ 20 faktor 1 znaša 6,85 €/mes,
- odvoz grezničnih gošč in odvoz mulja iz MKČN znaša 0,236 €/m3 porabljene vode.
Navedene cene so brez predpisanega davka na dodano vrednost.
Svetniki so s sklepom določili nove cene vzgojno varstvenega programa v javnih vrtcih v Občini Lenart. Ceno celodnevnega programa za prvo starostno obdobje so iz 420,39 evra povišali za 25 odstotkov na 525,49 evrov. Ceno celodnevnega programa za drugo starostno obdobje se je povišala tudi za 25 odstotkov iz 321,15 evra na 401,43 evra. Nove cene veljajo od 1. marca letos.
Svetniki so potrdili predinvesticijske zasnove in investicijskega programa za projekt: »Dozidava osnovne šole Lenart. Občina Lenart se je že marca 2021 prijavila na javni razpis Ministrstva za izobraževanje znanost in šport za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v republiki Sloveniji v proračunskem obdobju 2021-2024. S pozitivno rešitvijo vloge je uspela pridobiti sofinanciranje v višini 1.829.473,11 evra. Zaradi pomembno spremenjenih okoliščin v zadnjih dveh letih in zaradi inflacije, se je višina lastnih sredstev, ki jih bo v investicijo še morala dodati Občina Lenart, dvignila na slaba dva milijona. Natančneje bo občinskih sredstev v 3.784.686,41 evra težki investiciji točno 1.955.213,30 evra. Delno so bili investicijski stroški v preteklih letih že realizirani. Cilj investicije je izvedba dozidave matičnega objekta OŠ Lenart, v skupni površini 2.091 m2. Vzpostavljenih bo 9 učilnic I. triade, 4 specializirane učilnice, prostor za druženje, jedilnica, knjižnica s čitalnico, garderobe, prostori za učitelje in ostali servisni prostori ter komunikacije. Prihodnji stroški so načrtovani v letošnjem in prihodnjem letu, investicija pa bo po terminskem načrtu zaključena konec avgusta 2024.
Ob koncu seje so svetniki sprejeli tudi Odlok o merilih in pogojih za odločanje o podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Lenart s katerim so ločili podaljšane obratovalne čase za gostinske lokale na stanovanjskem območju in lokale, ki obratujejo izven stanovanjskega območja.

Župan Občine Lenart, mag. Janez Kramberger, je danes zvečer v Domu kulture Lenart priredil tradicionalno srečanje podjetnikov, direktorjev, vodij javnih zavodov, občinskih svetnikov, predsednikov društev, duhovnikov in predstavnikov drugih organizacij, ki soustvarjajo življenje in delo v občini Lenart. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ki je v svojem govoru izpostavil gradnjo partnerstva in zaupanja med politiko, gospodarstvom, lokalno skupnostjo in civilno družbo. Srečanja se je udeležil poslanec RS Franc Breznik. Sledil je ogled gledališke predstave Skočiva pod odejo Dramske sekcije KD PAVZA iz Selnice ob Dravi, nato pa so bili vsi zbrani povabljeni na pogostitev v Center Slovenskih goric. Več ...