V zadnjih tednih lahko prebivalci Lenarta ponovno opazujejo stroje, ki pridno brčijo po Maistrovi ulici v njihovem kraju. V delu urbanega središča, ki ga je do zdaj še zaznamovala dotrajana prometna in komunalna infrastruktura, bo občina s pomočjo državnih ter evropskih sredstev poskrbela za obnovo kanalizacije, cestišča in pločnikov. Maistrova ulica med drugim omogoča dostop do avtobusne postaje, zdravstvenega doma, vrtca in prenovljene lenarške tržnice. Prav slednja predstavlja pomemben del projekta Ureditev mestnega središča; v sklopu le-tega želi občina s številnimi t. i. mehkimi vsebinami spodbuditi lokalno samooskrbo in podjetniško iniciativo. O namenu in poteku projekta v vrednosti slabih 60 tisoč evrov smo v zaključni fazi govorili z županom, višjo svetovalko za kulturo in splošne zadeve ter enim od lokalnih kmetovalcev.

S hitrim razvojem središča Slovenskih goric so se v preteklih letih izboljšale zaposlitvene možnosti, prometne povezave in življenjsko okolje kar je povzročilo dvig priseljevanja mladih družin, s tem pa so se povečale tudi potrebe po urejeni komunalni infrastrukturi in javnih površinah. Kot prejemniki Srebrnega znaka Slovenia Green Destination Zelene sheme slovenskega turizma je Občina Lenart zavezana in usmerjena k trajnostnem razvoju; urejanja infrastrukture se loteva s sodobnimi gradbenimi, ekološkimi in urbanističnimi pristopi.

Maistrova ulica omogoča neposreden dostop do storitev zdravstvenega doma; najmlajše vodi do vrtca, starejše do doma starejših občanov; kot povezovalna cesta, ki vodi do avtobusne postaje, vpliva na trajnostno mobilnost; prenovljena bo lokalnim ponudnikom izboljšala dostop do tržnice, lokalnemu prebivalstvu pa dostop do domačih pridelkov.

Tržnice so danes več kot le trgovina na prostem. So kraji, kjer se ljudje srečujejo, družijo in sklepajo nova poznanstva. Poleg tega je tržnica tudi srce kraja, saj si lahko tukaj ustvarimo sliko o življenju v dotičnem mestu in na njegovem podeželju od koder prihaja večina ponudbe. Vse to so prepoznali tudi v Lenartu, kjer so lani z zabavno-kulturnim programom in posebej pestro ponudbo lokalnih pridelkov otvorili prenovljeno mestno tržnico. Ta danes predstavlja enega osrednjih prostorov medgeneracijskega druženja, spodbujanja zdravega načina življenja, lokalne samooskrbe in ohranjanja lokalne kulture ob sočasni skrbi za naravo in okolje.
Na »mali tržnici velikih dobrot,« kot ji radi rečejo, lahko obiskovalci skoraj vsak dan med tednom, še posebej pa ob sobotah, izbirajo med bogato lokalno ponudbo izdelkov in dobrot. Eden od rednih prodajalcev je Kmetija Kocbek iz Voličine, ki se ukvarja s pridelovanjem, prodajo in predelovanjem mleka.

Alberto Kocbek pozdravlja trud občine in izpostavlja pomembnost ponudbe svežih izdelkov iz okoliških kmetij, ki na stojnice in posledično na naše krožnike prispejo hitro, brez aditivov za ohranjanje svežine in tako rekoč brez stroškov prevoza.

Izdelke Kmetije Kocbek je ob enajstih drugih ponudniki 24 ur na dan moč kupiti tudi v dveh avtomatih - multimatih, ki sta postavljena v bližnji okolici tržnice, pred pošto v centru Lenarta. Z obnovo Maistrove ulice bo, tako kot do javnih zavodov in same tržnice, izboljšan dostop tudi do te lokalno pridelane hrane.

Župan Občine Lenart, mag. Janez Kramberger, je v kratkem orisu izvajanega projekta izpostavil tudi prav ta trud in prispevek občine k smiselnem zaokrožanju proizvodnje, prodaje in uporabe domačih pridelkov in izdelkov.

Projekt Ureditev mestnega središča – 1. faza je sofinanciran s strani Občine Lenart, Republike Slovenije in Evropskega sklada za regionalni razvoj. V njem je občina kot nosilec projekta povezala več partnerjev, med drugim podjetje AGJ, arhitekturno projektiranje in ravnanje z odplakami, in Sadjarsko društvo Slovenske Gorice Lenart, ki je sodelovalo pri mehkem delu vsebin na temo ohranjanja kulturne dediščine, odnosa do narave in podeželja ter pomena lokalnega sadja in zelenjave. V preteklosti je bilo v Slovenskih goricah sadjarstvo ena od osrednjih kmetijskih panog, v zadnjih desetletji pa delež površin, zasajenih s sadnim drevjem, zlasti jablanami, močno upada.

Z namenom medgeneracijskega povezovanja in seznanjanja mlajših generacij z lokalno tradicijo, so v lenarškem vrtcu v okviru delavnic pod naslovom Jabolko rdeče in Prešanje jabolk spoznavali sadno drevje in jabolka ter iz slednjih iztisnili sadni sok, poskusili pa so tudi prinešeno jabolčno pito in jabolčni štrudelj. V Knjižnici Lenart so priredili pravljične urice, Občina Lenart pa je organizirala tudi razstavo jabolk. Več nam je povedala Darja Ornik, višja svetovalka za kulturo in splošne zadeve v lenarški občini.

JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO GOSTINSKEGA LOKALA MAISTROVA KLET V ŠTUPIČEVI VILI NA ZAVRHU V NAJEM

Danes, 14. aprila, so otrokom v lenarškem vrtcu deževni dan popestrili člani Sadjarskega društva Slovenske gorice Lenart in gospodinje iz Društva kmečkih žena Voličina. Na temo varstva okolja in ohranjanja narave so otroci spoznavali sadno drevje in jabolka ter iz slednjih iztisnilil sadni sok, poskusili pa so tudi prinešeno jabolčno pito in jabolčni štrudelj. Prej omenjeni društvi skupaj z Občino Lenart in podjetjem AGJ izvajata projekt Ureditev mestnega središča – 1. faza, ki je sofinanciran s strani Občine Lenart, Republike Slovenije in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sama investicija - gre za ureditev prometne in komunalne infrastrukture, obnovo kanalizacije, cestišča in pločnikov - se izvaja v središču mesta Lenart, na Maistrovi ulici, in je težka slabih 60 tisoč evrov.

Mesto Lenart je gospodarsko, zaposlitveno, upravno, izobraževalno in kulturno središče Slovenskih goric. V njem so v zadnjem obdobju ugodne zaposlitvene možnosti, prometne povezave in življenjsko okolje dvignile raven priseljevanja mladih družin, s tem pa so se tudi povečale potrebe po zagotovitvi urejanja javnih površin in javne komunalne infrastrukture.

Prometna infrastruktura, ki poteka in vodi do avtobusne postaje, tržnice, zdravstvenega doma in vrtca je v slabem stanju. Potrebna je obnove, saj kazi videz urejenega mestnega jedra, negativno vpliva na prometno varnost ter na kvaliteto življenja lokalnih prebivalcev in obiskovalcev parka. Tudi obstoječa javna kanalizacija ne ustreza sodobnim ekološkim in gradbenim standardom, za večjo prometno varnost je potrebno obnoviti tudi javno parkirišče in pločnik.

Z namenom spodbujanja lokalne samooskrbe in podjetniške iniciative je občina pred kratkim že obnovila lenarško tržnico. Ta je v zadnjem obdobju zelo oživela – na dobro obiskanih stojnicah lahko krajani izbirajo med bogato in raznovrstno ponudbo. Z ureditvijo varne prometne in komunalne infrastrukture želi občina lokalnim ponudnikom izboljšati dostop do tržnice, lokalnemu prebivalstvu pa dostopnost do domačih pridelkov. Pomembem je tudi vpliv te infrastrukture na trajnostno mobilnost, saj gre za povezovalno cesta do avtobusne postaje. Hkrati pot omogoča neposreden dostop do zdravstvenega doma, doma starejših občanov in vrtca.

V urbanih središčih, kot je Lenart, se krepi zavedanje o pomenu varovanja okolja, ohranitvi kulturne dediščine in narave za prihodnje rodove. V zvezi s tem se tako Občina Lenart kot različna društva in druge organizacije trudijo oblikovati atraktivne vsebine, ki bodo privlačne za mlajše in starejše generacije. Zavedajo se pomena samooskrbe in ohranjanja tradicionalnih, avtohtonih slovenskih sort sadnega drevja.

Z namenom ozelenitve javnih površin, ohranitve naravnega okolja in biotske raznovrstnosti, promocije sadjarstva in pridelave ter uživanja jabolk je Občina Lenart v sodelovanju s Sadjarskim društvom Slovenske gorice leta 2020 poskrbela za zasaditev sadnih dreves na javni površini v centru Lenarta in v bližini omenjenih javnih zavodov. Tradicionalne, avtohtone sorte slovenskih jablan in orehov so zasajene v centru Lenarta, v bližini Vrtca Lenart, v okolici OŠ Voličina, pri vrtcu Selce in v Selcah.

Člani Sadjarskega društva Slovenske gorice Lenart skrbijo za sadno drevje pa tudi za vzgojo mladih sadjarjev. Pod okriljem OŠ Voličina poteka čebelarsko - sadjarski krožek, s vključitvijo otrok iz vrtca Lenart v aktivnosti pa želijo otroke motivirati, krepiti naravovarstveno znanje, zavedanje o pomenu tradicije, kulturne dediščine, samooskrbe, uživanju zdrave hrane, pridelave sadja in zasaditve sadnih dreves.

Danes je otroke v Vrtcu Lenart obiskal Janko Sekol iz Sadjarskega društva Slovenske gorice in jih podučil o vzgoji sadnega drevja, pridelavi ter predelavi jabolk, nato pa so skupaj izdelali svež jabolčni sok. Ob soku se je skozi luknjice majhne preše pocedila tudi jabolčna kaša, v katero so otroci brez obotavljanja pomočili prste in s širokimi nasmehi poskusili ustvarjeno. Posladkali so se tudi z domačim jabolčnim zavitkom in jabolčno pito, ki so ju prinesle gospodinje iz Društva kmečkih žena Voličina. Preden so se zbrani odšli vsak svojo pot so jim otroci odpeli še naučeno pesmico o jabolkih.

O dogodku je spregovorila vzgojiteljica Lidija Kovačec iz Vrtca Lenart.

O tem kaj vse so danes pokazali otrokom je spregovoril Janko Sekol iz Sadjarskega društva Slovenske gorice.

O vtisih iz delavnice smo povprašali tudi otroke, ki so bili kar zgovorni:

Ob koncu pa so otroci še povedali pesmico, ki so se je naučili za ta dogodek:

Naša narava je vse bolj žrtev pretiranega in objestnega onesnaževanja, zato je prav, da zanjo ustrezno poskrbimo. Vljudno vas vabimo, da se pridružite čistilni akciji v Občini Lenart, ki bo potekala v soboto, 1. APRILA 2023, od 9. do 12. ure.

Čistilni akciji se bosta pridružili tudi OŠ Lenart in OŠ Voličina, ki bosta nekaj ur v tednu pred samo izvedbo čistilne akcije namenili čiščenju širše šolske okolice. Udeleženci boste prejeli vreče za odpadke in se boste odpravili na območja čiščenja  (čiščenje okolice, sprehajalnih poti). V primeru, da boste čistili od doma, v smeri proti zbirnemu mestu, morate do 9.15 ure sporočiti vodji zbirnega mesta vašo udeležbo (zaželeno je, da sporočite podatek o številu udeležencev v skupini).

KAJ POTREBUJETE:  VREČE ZA SMETI, ROKAVICE, PRIMERNA OBLAČILA IN ČEVLJE
Vreče za smeti za mešane komunalne odpadke in za embalažo boste prejeli na zbirnem mestu. Prosimo vas, da s seboj prinesete delovne rokavice.

MALICA: Za malico bo poskrbela Občina Lenart. Malico bomo delili udeležencem čiščenja na zbirnih mestih po končani akciji, po 12. uri.

ODVOZ ZBRANIH ODPADKOV: Ves čas akcije bo prisotna delovna ekipa, ki bo odvažala zbrane odpadke z dogovorjenih mest za odlaganje. Zaposleni v režijskem obratu bodo opravljali krožne vožnje in nadzirali odlaganje odpadkov. Pobirali in zbirali bodo samo odpadke najdene v naravi, odlaganje kosovnih odpadkov ni dovoljeno. Prav tako bo ves čas čistilne akcije deloval zbirni center Saubermacher. Kontakt za odvoz in vreče: Vlado ČUČEK: 051 247 737, Danilo DVORŠAK: 051 637 176 in Mirko KOJC: 041 496 994

Čistilna akcija bo potekala v vsakem vremenu. Vabljeni vsi, ki vam je mar za naše okolje.

Za podrobna navodila klikni tukaj.

Sklep o dločitvi lokacij časovnih omejitev parkiranja

V ponedeljek, 13. marca, sta v prostorih Občine Lenart župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger in direktorica podjetja GMW, gradbeništvo, mehanizacija Weindorfer, d.o.o. Petra Weindorfer podpisala gradbeno pogodbo za izgradnjo enostranske dvosmerne kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice: Lenart-Cerkvenjak-Trnovska vas na trasi 5 Lenart – Sveta Trojica za območje Občine Lenart. Zbrane je uvodoma nagovoril Srečko A. Padovnik iz Razvojne agencije Slovenskih goric, ki je podpis današnje pogodbe označil za majhen a pomemben kamenček v mozaiku novih kolesarskih povezav.

Podpisana pogodba zajema izvedbo dvosmerne enostranske kolesarske poti vzporedno z regionalno cesto R3-747/4120 Lenart – Sveta Trojica v dolžini 580 metrov širine 2,5 metra od krožišča v industrijski coni v Lenartu proti Sveti Trojici in dokončno ureditev dvosmerne enostranske kolesarske poti v dolžini 638 metrov širine 2,5 metra od podjetja TBP do zaključka trase na meji z Občino Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Ob izgradnji kolesarske povezave pa bo izvajalec zgradil podporne zidove v dolžini približno 50 metrov višine od 0,8 do 2,2 metra, javno razsvetljavo, odvodnjavanje, prometno opremo in zaščito komunalnih vodov. Skupna dolžina po pogodbi izgrajene kolesarske povezave bo znašala 1.218 metrov. Omenjena kolesarka se navezuje na kolesarsko povezavo preko Porčiča do Sveta Trojice in naprej preko Oseka, Cerkvenjaka, Svetega Andraža do Trnovske vasi.
Današnjo pogodbo je župan Občine Lenart mg. Janez Kramberger povzel takole: "Danes smo podpisali še za zadnji odsek kolesarske poti, ki vodi iz naše industrijske cone proti Občini Sveta Trojica. Gre za kolesarsko pot v dolžini dobrih 1200 metrov. S prejšnjim izvajalcem je bilo delo prekinjeno, zato smo morali pogodbo podpisat z drugim izvajalcem. Računamo, da bodo do začetka druge polovice tega leta ta dela končana. Ocenjujemo, da bo investicija konkretno pripomogla k varnosti in trajnostni mobilnosti naše občine."
Na vprašanje o morebitnih posebnostih ali pričakovanih zapletih med gradnjo kolesarskih poti župan odgovarja: "Gre za podporne zidove in premostitvene objekte. Občina Lenart ima tri reke – Velko, Pesnico in Globovnico – ki jih je potrebno premostiti. Drugače pa so to kolesarske poti, ki večinoma potekajo ob prometnicah v širini 2,5 oziroma 3 metre, brez večjih posebnosti."
Pogodbena vrednost teh del je 462.989,75 evra z davkom, skupna vrednost gradnje odseka z oznako 5 za kolesarsko povezavo na območju Občine Lenart pa bo tako, upoštevaje že izvedena dela v fazi 1, znašala 583.009,01 evra z davkom. Za izvedbo kolesarske povezave na tej trasi je Občina Lenart pridobila sredstva sofinanciranja EU in Republike Slovenije v vrednosti do 291.596,89 evrov. Rok za izvedbo del je do konca junija letos. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Občina Lenart je nosilna občina v projektu »Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice«, v katerega je vključenih 11 občin: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Trnovska vas in Šentilj. Pomemben deležnik v projektu je tudi Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), ki se je dodatno zavezala izvesti del projekta, ki se nanaša na državno kolesarsko mrežo.

Zaradi obsežnosti projekta, zahtevnosti postopkov in časovnih omejitev za pridobitev in koriščenje evropskih sredstev, so se občine odločile projekt razdeliti po glavnih trasah na štiri projekte/operacije:
1) Lenart-Cerkvenjak-Trnovska vas,
2) Lenart-Sv. Ana-Trate,
3) Lenart-Benedikt;
4) Jarenina-Lenart-Zg. Senarska;

V okviru teh projektov, kateri bodo zaključeni letos poleti, je predvidena izvedba okoli 60 km lokalnih kolesarskih povezav in dodatnih 23 km v okviru državne kolesarske mreže. Vrednost lokalnih kolesarskih povezav je ocenjena na 15 milijonov evrov, od tega je okoli 11,2 milijona evrov odobrenih sredstev sofinanciranja in sicer 80 odstotkov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 20 odstotkov iz proračuna Republike Slovenije. Ostala sredstva za izvedbo projekta zagotovijo občine vključene v projekt.
Župana Občine Lenart smo povprašali še o morebitnih načrtih za naprej, se pravi, ali je kak del projekta ostal še za naslednjo finančno perspektivo.
"V naši občini bomo v tej prvi fazi končali, kar smo si zadali. V sklopu teh občin, s katerimi sodelujemo, pa za drugo fazo načrtujemo še okrog 40 kilometrov kolesarskih poti. Na tak način bodo potem Slovenske gorice pokrite s kolesarskimi potmi, s katerimi se bomo navezali na kolesarsko mrežo v Avstriji; preko Cmureka do Ptuja, iz Radgone preko Kapele in Juršincev proti Ptuju ter iz Šentilja proti Mariboru in naprej preko Lenarta proti Gornji Radgoni," je zaključil mag. Janez Kramberger.

V četrtek, 9. marca, so se na 3. redni seji sestali lenarške svetnice in svetniki. Po potrditvi dnevnega reda je župan mag. Janez Kramberger najprej podal poročilo o investicijah v občinah. Najprej je spregovoril o kolesarskih povezavah, ki se gradijo skoraj v vse smeri iz Lenarta. Dela se na trasi proti Benediktu, kjer so tri delne zapore in zgrajenih mora biti 631 metrov opornih zidov, dela se izvajajo tudi proti Sveti Ani, kjer bo ob koncu naselja Direkcija za ceste kmalu pričela z gradnjo krožišča na katero se bo v prihodnosti navezovala obvoznica. Gradnja kolesarskih povezav proti Občini Sveti Jurij je že zelo daleč, saj računajo, da se bodo kolesarske povezave konec meseca asfaltirale. Gradnja poteka tudi v smeri Voličine, kjer so gradijo oporni zidovi, potrebno pa je zgraditi še dva mosta. V prihodnjem tednu bo podpisana pogodba z izvajalcem za nadaljevanje gradnje kolesarskih povezav iz industrijske cone v Lenartu proti Sveti Trojici. Gradnja se še ni pričela v Radehovi, kjer je Direkcija za ceste v fazi izbire izvajalca.

Povedal je, da se v naslednjih dneh prične gradnja prizidka k stavbi Zdravstvenega doma Lenart. Za prizidek k OŠ Lenart je pridobljeno gradbeno dovoljenje in poteka izbira izvajalca. Povedal je še, da je gradnja gasilskega doma v Voličini v zaključni fazi.

V nadaljevanju seje so svetniki za novo članico Odbora za komunalo in gospodarsko infrastrukturo, varovanje okolja in urejanje prostora imenovali Andrejo Jauk. Beno Puntnar, Lidija Krebl in David Maguša pa so imenovani predstavniki Občine Lenart v Svetu zavoda Zdravstvenega doma Lenart. Svetniki so Andreja Kocbeka imenovali v svet lokalnih skupnosti Centra za socialno delo Maribor. V drugem branju so svetniki in svetnice sprejeli letošnji proračun občine Lenart v katerem prihodki znašajo 17.450.000 evrov, zaradi investicij je predvideno zadolževanje proračuna v višini 3.500.000 evrov. Odhodki v občinski blagajni bodo letos znašali 17.535.000 evrov. Največ investicijskih sredstev je namenjenih za gradnjo kolesarskih povezav, za gradnjo prizidka k OŠ Lenart in gradnjo prizidka Zdravstvenega doma Lenart. Z manjšim popravkom glede nadzora pristojnih služb, so v drugem branju sprejeli Odlok o merilih in pogojih za odločanje o podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov in kmetij, na kateri se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Lenart.

Na seji so sprejeli tudi Lokalni energetski koncept Občine Lenart, ki ga je izdelalo podjetje ADESCO d.o.o. iz Velenja. Energetski koncept je celovit dokument, ki analizira energetsko rabo in oskrbo na področju občine in predlaga rešitve za izboljšanje trenutnega stanja in trajnostnega energetskega razvoja občine.

Sprejeli so tudi Pravilnik o uporabi prostorov v prireditvenih objektih in javnih površinah v lasti Občine Lenart, ki določa pogoje uporabe prostorov v prireditvenih prostorih in javnih površin v lasti Občine Lenart za namen organizacije prireditev, upravljanje z javnimi površinami, ki se uporabljajo kot prireditveni prostori cene uporabe z namenom organizacije prireditve in dogodkov.

Ob koncu seje so sprejeli še Letni program športa v Občini Lenart za leto 2023 v katerem občina namenja za delovanje športa 181.507 evrov, kar je za 53.283 evrov manj kot je bilo realizirano v letu 2022. Zmanjšanje gre predvsem na račun lani izvedene večje investicije v športno infrastrukturo - izgradnja plezalne stene na ŠRC Polena.

Občina Lenart je v letu 2021 začela z gradnjo nove centralne čistilne naprave, na katero bo oziroma je priključeno celotno mestno naselje Lenart. V letu 1990 je bila zgrajena prva čistilna naprava, ki je čistila odpadne vode za zahodni del Lenarta in iz katerega so se pred gradnjo vse očiščene odpadne vode izlivale v obrobni jarek ob strugi Globovnice.
Za vzhodni del naselja Lenart je bila v letu 2005 postavljena čistilna naprava, ki pa nikoli ni ustrezno delovala. Naprava je delovala z učinkom čiščenja okrog 30 %. Zaradi navedenega je občina pristopila k celoviti rešitvi čiščenja odpadnih vod v mestu Lenarta.
Tako smo v letih 2019 in 2020 na podlagi projektov pridobili gradbena dovoljenja ter po pridobitvi soglasja državnih organov o sofinanciranju investicije začeli s postopki oddaje del. Ker je bil projekt širše zasnovan kot samo čistilna naprava, smo projekt razdelili na štiri sklope in ga povezali v celoto. Z razdelitvijo projekta na sklope sta nas vodili racionalnost in hitrost izvedbe, saj smo s tem pridobili nižje cene in pospešili izvedbo del. Sklopi so obsegali gradnjo čistilne naprave, sprejemno fekalno postajo s tlačnim vodom in dvema prečrpališčema, izgradnjo kanalizacije z redukcijskim bazenom v Kidričevi ulici in tehnični objekt na lokaciji čistilne naprave. Skupna ocenjena vrednost je bila 4.569.277,60 EUR brez DDV. Po prvem razpisu smo pridobili ponudbe, ki so presegale predvidena sredstva, zato smo s ponudniki nadaljevali pogajanja po konkurenčnem postopku in pridobili vrednost v višini 4.678.387,50 EUR. S takšnim zneskom smo sklenili tudi pogodbo z dvema izvajalcema.
Na začetku novembra smo vsa dela zaključili in pridobili uporabna dovoljenja, sama čistilna naprava pa je še vedno v poskusnem obratovanju do 1. decembra 2023.
Vsa dela so bila izvedena za vrednost 4.633.468,90 EUR. Zaradi izrednih podražitev gradenj je bil izvajalec del upravičen do povišanj cen v višini 221.532,18 EUR. Povišanje cen se prizna samo v primeru, ko celotna pogodbena vrednost zaradi cen vgrajenih materialov znaša nad  10 %, in je upravičeno le za vrednost, ki presega 10 %, do 10 % pa krije povišanje izvajalec del.
Na to napravo je priključenih več kot 4200 ljudi in vsa industrijska cona
Nova čistilna naprava Lenart je namenjena za čiščenje odpadnih komunalnih vod celotnega mesta Lenart s celotno industrijsko cono, naselja Radehova, v nadaljevanju pa tudi naselja Lormanje. Centralna čistilna naprava Lenart (CČN) omogoča sprejemanje grezničnih gošč za celotno občino Lenart in sprejemanje mulja iz manjših čistilnih naprav na celotnem področju občine.
Del mesta Lenart (vzhodni del in sam center) ima zgrajeno mešano kanalizacijsko omrežje, zato na CČN dotekajo mešane komunalne odpadne vode, zaradi česa smo na začetku Kidričeve cesti zgradili redukcijski bazen, ki omogoča prelivanje meteornih vod in s tem razbremenjuje CČN. Ta sistem razbremenjevanja v primeru večjega dežja razbremenjuje vode, umazani val, pa se »lovi« v cevnem zadrževalnem bazenu, ki je istočasno izveden kot »kolektor« med razbremenilnikom in vhodnim črpališčem 1 CČN. Dotok iz »kolektorja« v črpališče 1 se regulira s pomočjo zaporne nastavljive lopute.
Zahodni del mesta je rešen povsem na novo. Tako se je opustila obstoječa čistilna naprava Globovnica in na njeni lokaciji smo na novo zgradili sprejemno fekalno postajo, na katero se dovažajo greznične vsebine in mulj iz malih čistilnih naprav ter se skupaj z vodami zahodnega dela mesta prečrpajo na novo čistilno napravo. Na lokaciji fekalne postaje je črpališče 1, ki črpa vodo na črpališče 2 v Ribiški ulici, od tu pa v smeri Radehove, kjer se izlije v obstoječo kanalizacijo in od tam skupaj s fekalnimi vodami dela Radehove na čistilno napravo v Lenartu.
S tem projektom zaključujemo enega od večjih projektov v Lenartu, saj je vrednost projekta skupaj z DDV skoraj 6.000.000 EUR. Naložbo sta sofinancirala Evropska unija in Republika Slovenija. Projekt je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in pričakujemo poplačila v višini 4.488.000 EUR do sredine leta 2023.
Čiščenje vod ima za posledico tudi visoke obratovalne stroške in te stroške pokrivajo uporabniki storitev, kar bo imelo za posledico tudi dvig cen odvajanja in čiščenja odpadnih vod za uporabnike.

V petek, 10. februarja, je lenarški kulturni dom objela slovenska beseda in glasba. Osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku so soustvarili številni mladi glasbeniki in pevci, recitale vložke pa je izpeljal Miroslav Mauko. Slavnostna govornica je bila ravnateljica Celjske Mohorjeve založbe dr. Tanja Ozvatič, ki je na piedestal postavila slovensko pisano besedo, branje in kulturo, ki »želi biti nekaj najbolj žlahtnega, kar človek dela.« V svojem nagovoru se je dotaknila tudi dostopnosti do knjig, ki so nam dandanes tako rekoč dostopne na vsakem koraku, a da na žalost bralna pismenost med Slovenci upada. Proslave so je udeležil tudi župan mag. Kramberger s podžupanoma Francijem Ornikom in Gregorjem Radoha in v.d. direktorica Mojca Guzej.
Proslavo je otvorila Vanja Fekonja s slovensko himno ob klavirski spremljavi. Bogat kulturni program je povezoval Miroslav Mauko, predsednik KD Delavec Lenart, ki že mnogo let pripravlja odlične in kvalitetne kulturne vsebine. Ena izmed najbolj prepoznavnih je zagotovo uprizoritev tragične ljubezenske zgodbe Agate in Friderika, kjer je dogajanje postavljeno v Slovenske gorice, znameniti grad Hrastovec in njegovo okolico. dr. Tanja Ozvatič se je v svojem uvodnem nagovoru dotaknila torkove državne slovesnosti, recitala ob koncu proslave, ko so se na televizijskih zaslonih odvrtele odjavne špice, kjer je izrazila svoje pomisleke: »Kultura je vse, kar živimo in kako živimo. A ne morem mimo očitnega. Pa je bilo to tudi kulturno? Kulturi atributi provokacije, oporekanja in samovolje ne pritičejo. Kultura ne more razdirati in prevračati, mora presegati. Govorimo namreč tudi o poslovni kulturi, politični kulturi, o kulturnem vedenju pri mizi ali v gledališču. Svobodna volja posameznika mora trčiti ob meje družbeno spremenljivega in dopustnega, da lahko govorimo o kulturnem sobivanju in demokratični družbi. Ob praznovanju slovenske kulture je izpostavila tudi pomen branja in kulture, saj le-ta »želi biti nekaj najbolj žlahtnega, kar človek dela. Umetnost je nekaj, kar doživljamo. To, kar živimo pa je naša kultura. Prva in najstarejša založba Celjska Mohorjeva založba je živ dokaz.«

Bralna pismenost upada in to je zaskrbljujoče

Dr. Ozvatičeva je predstavila tudi blaginjo, ki jo je občutiti na področju založništva, saj so nam knjige v slovenskem jeziku tako rekoč na voljo na vsakem koraku. »V Sloveniji letno izide več kot 5000 knjig in po količini izdanih knjig na število prebivalcev smo v svetovnem vrhu. Vse nam je na dosegu roke. Časi blaginje bi torej lahko rekli, kar se tiče dostopnosti slovenske knjige in kulture nasploh. Pa vendar vse raziskave kažejo, da polovica Slovencev na leto ne prebere nobene knjige. Zadovoljimo se z dnevnimi spletnimi novicami in v vse manjši meri s časopisi. Posledično razumljivo raziskave opozarjajo na upad bralne pismenosti med Slovenci,« pojasnjuje zaskrbljeno, a hkrati pohvali pestro dogajanje v naši lenarški knjižnici.

Kdor bere, živi mnogo življenj

Slavnostna govornica je v nagovoru podčrtala tudi, da je branje najuspešnejše prizadevanje, kako biti srečen. »Človek namreč postane del tega, kar je prebral. Vse, kar prebereš, postane del tebe. Branje širi obzorja, oblikuje naša notranja stališča, nas izziva, da se do prebranega opredelimo in oblikujemo svoj nazor na podlagi lastnih presoj. Knjiga zahteva čas in nas uči tudi potrpežljivosti. V njej se soočimo s težavami, strahovi, razvijamo empatijo in se učimo življenjskih pravil. Glasno branje z otroki je eden najlepših priložnosti za vzpostavitev čustvene varnosti in osebnega zaupanja. Z branjem ne le obračamo strani, ne beremo le besed, s knjigo držimo v rokah sanje, upanje in vsa znanja tega sveta. Tudi zame je najlepši kraj na svetu med platnicami dobre knjige. No, takoj za Slovenskimi goricami,« je z nasmehom zaključila in v dvorani požela sladki nasmeh, saj ima slovenskogoriške korenine.

Doktorica sociologije se je z mislijo grškega zgodovinarja dotaknila tudi časa, v katerem živimo: kultura je namreč v času blaginje okras, lahko bi rekli privilegij vedenja in razkošja. In tudi zatočišče v stiski. »Naj naši različni pogledi ne kalijo naše enotnosti o oblikovanju slovenske in kulturne zavesti. Naj dnevno agendo oblikuje to, kar nas združuje. In naj bo vsak dan praznik življenja in življenje vsak dan praznovanje kulture. In še eno je gotovo: prva slovenska založba bo ostala Slovensko-Slomškov branik kulture, tradicije in Slovenstva. Gradila bo na izrednih zaslugah naših prednikov in temeljih naše kulture s spoštovanjem do lepega, dobrega in do tradicije iz katere je v sodobnosti mogoče črpati sveže in navdihujoče bogastvo navdiha mladih rodov slovenskih pesnikov in pisateljev,« je svoj nagovor zaključila dr. Tanja Ozvatič.

Kulturni program so soustvarjali številni mladi pevci in glasbeniki: Špela Brumen in Aleksander Živko, Neža in Robert Ožinger, Pihalni kvintet Pulz, Mladinski pevski zbor OŠ Lenart, učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart: Matic Veronik, Katja Smonkar, Lucija Vinter, Tai Kmetič, Zala Čuček Rojs, Slavica Kurbus, Ela Črešnar in OŠ Voličina.